 |
 |
 |
|
|
|
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Današnji Ameriški buldog izvira iz starodavnega tibetanskega Mastifa, ki je bil razširjen v Aziji in so ga uporabljali za čuvaja živine, za lov na divje prašiče in divjad. V času preseljevanja se je naselil tudi po Evropi, najprej v Angliji. Predvsem mesarji in živinorejci so ga vzljubili, ga poimenovali Alaunt, sčasoma pa preoblikovali in vzredili v prvotnega Buldoga. Buldoga so uporabljali za lov na prašiče, za boje z živalmi (medvedi, levi, biki) ter pasje boje. Buldogova odločnost in moč sta privabljala vedno več ljubiteljev pasjih bojev, boji so postajali vse popularnejši, tako da so jih sčasoma začeli organizirati v arenah. Ko so leta 1835 v Angliji boje z živalmi prepovedali, je buldog izgubil priljubljenost. Ob koncu 19.stoletja se je znašel pred izumrtjem.
Prvotni Ameriški buldog se je v ZDA pojavil že v začetku 17. stoletja. S prvimi angleškimi priseljenci se je naselil v ZDA, najvec na Jugu in Vzhodu (Severna in Juzna Karolina, Georgia, Alabama, Florida). Očitno pa je, da se ime Ameriški buldog takrat ni uporabljalo. Preden je ime Ameriški buldog postalo priznano kot standard je bil Buldog na različnih podrocjih različno imenovan. Ker je bil prvotni buldog večinoma bel se ga je prijelo ime »English White« ali »Old White English«. Znan je bil tudi kot »Southern Bulldog«, »Alabama«, »Working Bulldog« ali samo »Bulldog«.
Z razvojem kmetijske mehanizacije in propadanjem malih kmetov se je Ameriški buldog znašel v težavah. Ogromna podjetja in premožni veleposestniki so odkupili ozemlja in ustvarjali velike plantaže. Buldog, ki je opravljal večinoma dela na kmetijah, je izgubil svoj pomen. Okoli leta 1960 so bili Ameriški buldogi tudi na Jugu ZDA velika redkost, le nekaj se jih je umaknilo v hribovje nerazvitega Juga. Zdelo se je, da je pasma izumrla enkrat za vselej.
Vendar pa zahvaljujoč pravim ljubiteljem, ki so pasmo začeli vzrejati, se je Ameriški buldog izognil popolnemu izumrtju.
Današnjega Ameriškega buldoga vzrejajo v različne namene. Ni več le delovni pes, ampak je odličen družinski spremljevalec, pes reševalec, čuvaj, tekmovalni pes (vleka tovora, merjenje moči), navsezadnje pa tudi razstavni pes. Za tiste, ki Ameriškega buldoga ne poznajo, si ga lahko ogledajo v Walt Disneyevem filmu »Pot domov 1&2«, v katerem ima glavno vlogo Ameriški buldog Chance. Zabaven, ljubeč in družinski, ki vedno želi ugoditi lastnikovim željam.
 |
 |
 |
Je resnični prijatelj otrok in družine, tako da se je za njo pripravljen žrtvovati.
Danes poznamo nekaj različnih tipov Ameriškega buldoga:
- Johnsonov oz. Klasični tip (»veliki Bully«)
- Scottov oz. Standardni tip
- Baily&Williamson tip(največ v Alabami)
- Painter&Hines/Margentina (vzrejeni okoli leta 1970 za boje)
Kljub različnim vzrejnim tipom pa je ABNA (American Bulldog National Alliance) uradno registrirala le dva tipa Ameriškega buldoga: Klasičnega in Standardnega.
Ustanovitelj oz. »praoce« te vzrejne linije je Johnson D. Johnson iz Georgie v ZDA. Pasma ga je še posebej pritegnila po vrnitvi iz druge svetovne vojne; želel je razviti svojo vzrejno linijo še močnejših in kvalitetnejših buldogov- danes Johnsonovo linijo. Ti buldogi so potomci prvotnih plantažnih, delovnih buldogov z Juga ZDA. So tipično bolj teritorialni in nezaupljivi kot Scottovi buldogi, torej odlični psi čuvaji. Johnson buldogi so nekoliko večji, izredno močni, z močnimi in teškimi kostmi ter podkoznim masčevjem. Imajo močan, kvadraten gobec in močno zgubano glavo, robusno telo, široka ramena in globoke prsi ter močne predgrizaste čeljusti.
Alan Scott je dobil svojega prvega Ameriškega buldoga v 60-ih letih. Vzredil je pse, ki so jih in jih se danes uporablja za lov na divje prašiče in divjad. Tovrstno opravilo je zahtevalo izredno močan značaj, psihično čvrstost in pogum. Ta tip buldoga ima daljši gobec in bolj atletsko telo. Daje vtis velikega, dolgonogega, belega Pitt Bull Terierrja.
V začetku 80-ih let je Kim Symmes iz Južne Kalifornije začel s križanjem dveh najbolj razširjenih linij; Johnsonove linije zaradi telesnih odlik in moči ter Scottove linije zaradi hitrosti, spretnosti in poguma. To vzrejno linijo je poimenoval Hybridoz. Hibridni tip Ameriškega buldoga. Nastali so psi s krajšim gobcem, vendar z ne tako močno izrazitim kot ga ima Johnson tip. Zaradi zelo uspešne kombinacije lastnosti obeh tipov, Hibridni tip Ameriškega buldoga dobiva svoj krog oboževalcev.
Pasma Ameriški buldog je registrirana pri številnih Ameriških organizacijah:
- ABNA- American Bulldog National Alliance
- ABBA- American Bulldog Breeders Association
- AARBR- All American Rare Breed Registry
- ABA- American Bulldog Association
- ABCA- American Bulldog Club of America
- ARF- Animal Research Foundation
- GABC- Game American Bulldog Club
- WABA- Working American Bulldog Association
- idr.
Popularnost Ameriškega buldoga in zanimanje zanje iz leta v leto narašča. Zaradi svoje moči, poguma in zdravstvene cilosti je postal priljubljen družinski spremljevalec, lik v stevilnih ameriških filmih in reklamah, v zadnjih letih pa ga uporabljajo tudi v profesionalne namene (ameriška vojaška specialna enota K-9). V 80-ih in 90-ih letih je Ameriški buldog doživel svoj »BOOM«, zaradi svoje izjemne karizme pa bo tudi v prihodnje nedvomno osvajal srca številnih ljubiteljev.